Danes sem prebrala to očarljivo, milo lepo pravljico in si zaželela, da bi knjigo brali veliki in majhni, sami sebi in drug drugemu. Ne le starši, ki so se že ali se še nameravajo ločiti svojemu otroku, ampak tudi drugi, ki zaupamo, da vsaka človeška zvezda žari s svojo enkratno svetlobo. V ednini, dvojini ali množini. In da je čisto res, kar je napisala avtorica POLONA KISOVEC o otroku, majhni zvezdici, ki jo nosita v svojem srcu tako mama kot očka tudi po ločitvi: "Kar se tako zelo vtisne v srce, ostane tam za vedno." Zakaj bi samo ŽIVELI srečno do konca svojih dni, zakaj ne bi ŽARELI do konca svojih dni? Hvala, draga Polona, za to močno sporočilo!