1.del Kako vzgajati otroka skupaj po ločitvi?

Vzgoja, v kateri sodelujeta oba starša, otroku zagotavlja občutek stabilnosti in dober odnos z obema staršema – a takšna vzgoja je vse prej kot enostavna. Pozabiti na težave v preteklem razmerju v dobro otroka je marsikdaj težko, a kljub mnogim izzivom je sčasoma mogoče razviti prijateljski odnos. Z naslednjimi nasveti, ki sta jih zbrali Jocelyn Block in Melinda Smith (Helpguide.org), lahko z nekdanjim partnerjem oziroma partnerko postanete bolj usklajeni in morda celo rešite nekatera nesoglasja iz preteklosti.

Skupna vzgoja po razhodu ali ločitvi

Sporazumevanje o deljenem skrbništvu, še posebej po bolečem razhodu, je lahko zelo utrujajoče. Včasih se je težko sprijazniti z bolečo preteklostjo in pozabiti na stare zamere. Skupno odločanje in komuniciranje z osebo, na katero bi človek najraje pozabil, se lahko zdi nemogoče. Skupna vzgoja ni lahka rešitev, je pa najboljši način, kako otroku kljub razhodu zagotoviti samo najboljše.

Morda vam je lahko v pomoč, če o odnosu z nekdanjim partnerjem oziroma partnerko začnete razmišljati kot o povsem novem odnosu – takšnemu, ki je v celoti namenjen dobrobiti vajinega otroka, in ne dobrobiti enega od vaju. Vajina zveza je morda končana, a vaša družina ni; zato je prvi korak k zreli in odgovorni vzgoji ta, da otrokove potrebe vedno postavita pred svoje.

Naj otrok skozi vajin odnos vidi, da vama pomeni več od razloga oziroma spora, ki je končal vajin zakon – in ob tem razume, da bo vajina ljubezen do njega vedno prevladala nad vsemi situacijami in spremembami.

Otroci, katerih starši dobro sodelujejo, se počutijo varne. Če čutijo ljubezen s strani obeh staršev, se hitreje in lažje prilagodijo na ločitev in imajo boljšo samopodobo. Ti otroci imajo prednost tudi zaradi doslednosti staršev. Skupna vzgoja namreč spodbuja podobna pravila, disciplino in nagrade, zato otroci vedo, kaj pričakovati in kaj se pričakuje od njih. Poleg tega bolje razumejo reševanje problemov, saj pri starših vidijo, kako se da probleme rešiti učinkovito in na miren način.

Puščanje bolečine in jeze ob strani

Ključ do dobre skupne vzgoje je, da se osredotočita zgolj na otroka, kar je seveda lahko zelo težko. To namreč pomeni, da moraš lastna čustva – jezo, zamero ali bolečino – dati na stran. To je lahko najtežji del ob pričetku skupnega vzgajanja, a je obenem tudi bistvenega pomena. Skupna vzgoja se namreč ne sme vrteti okoli čustev nekdanjih partnerjev, ampak okrog otrokove sreče, stabilnosti in dobrobiti v prihodnosti.

V redu in normalno je, če se počutite ranjeno in jezno, a vaša čustva ne smejo vplivati na vaše obnašanje. Namesto tega naj vas motivira misel na to, kaj je najboljše za vašega otroka – to je sodelovanje z nekdanjim partnerjem oziroma partnerko.

• S svojimi čustvi se nikoli ne ukvarjajte pred otrokom. Prijatelji, terapevti, ali celo domači ljubljenčki so lahko dobri poslušalci, kadar se želite znebiti negativnih občutkov.
• Ostanite osredotočeni na otroka. Če se počutite jezno, se poskusite spomniti, zakaj morate ravnati z določenim namenom in milino – zaradi otroka. Če se vam zdi, da je vaša jeza prevelika, vas bo morda pomirilo gledanje njegove fotografije.
• Pomagajte si s telesom. Zavedno spustite ramena, dihajte umirjeno in globoko ter stojte pokončno – to vas lahko odvrne od jeze in ima na vaše počutje izjemno sproščujoč učinek.

Morda se nikoli ne boste popolnoma znebili jeze ali zagrenjenosti zaradi razhoda, a kar lahko storite je, da ta čustva popredalčkate in se opomnite, da so to vaše težave in ne težave vašega otroka, zato jih ne rešujte v njegovi prisotnosti. Otroka nikoli ne postavljajte v središče spora in zadržujte svoje probleme zase. Pred njim nikoli ne govorite negativnih reči o drugem staršu, saj se lahko zaradi tega počuti, kot da mora izbirati med vama. Pravico ima, da ustvari poseben odnos z vsakim od vaju, neodvisno od vpliva drugega starša.

Se nadaljuje...