Ali bo ločitev trajno škodovala mojim otrokom?
»Ali sem dobra mama? Naj vztrajam v nesrečnem zakonu zavoljo hčere, ali naj se ločim iz istega razloga? Kaj, če si zaradi ločitve nikoli ne bo opomogla in jo bo zaznamovala do konca življenja?«
Vse to so vprašanja, s katerimi sem se srečevala v obdobju, ko sem se znašla na največjem razpotju v svojem življenju. Težko je predvideti, kako bo ločitev vplivala na otroke, saj jo vsak otrok doživlja drugače. A če povzamem besede terapevtke Samanthe Rodman (drpsychmom.com), si večina otrok po ločitvi staršev hitro opomore in se na mnogih področjih v življenju razvija tako dobro kot otroci v družinah s poročenimi starši oziroma starši, ki še živijo skupaj. Zato kar pogumno – dobro premislite in sprejmite odločitev, ki bo najboljša za vas in vaše otroke.
Vztrajati za vsako ceno ali ne?
Nekoč mi je neka bralka napisala:
»Po letih žalosti, prepirov, slabe komunikacije in občutka, da me mož ne ceni, vedno bolj razmišljam o ločitvi. Po mojem mnenju sva poskusila že vse, da bi rešila najin zakon – od obiska pri zakonskem terapevtu do branja knjig za samopomoč. Mož pravi, da bova z ločitvijo prizadela najina otroka, stara 2 in 5 let. Ali sem slaba mama, ker razmišljam o ločitvi?«
Najprej naj povem, kako hudo mi je, ko berem, kako bralka trpi. Videti je, kot da se z možem nahajata v zelo boleči in brezupni situaciji. Če odgovorim na njeno vprašanje; seveda ločitev lahko negativno vpliva na otroke, a dobra novica je, da so raziskave pokazale, da si večina otrok po ločitvi hitro opomore in se na mnogih področjih v življenju razvija tako dobro kot otroci v družinah s poročenimi starši oziroma starši, ki še živijo skupaj.
Otroci, ki so doma pogosto izpostavljeni sporom, se po ločitvi staršev običajno počutijo bolje kot pa otroci, katerih starši vztrajajo v nesrečni zvezi. Otroci, ki so redno izpostavljeni sporom v družini, so ob ločitvi manj presenečeni, ko se zakon staršev konča in pogosto takrat postanejo mirnejši in manj prepirljivi. Če se starši med ločitvijo veliko prepirajo in otroku govorijo grdo o drugem staršu, pa ima to lahko negativne posledice za otroka in lahko se počuti prisiljenega, da izbere stran – mamo ali očeta.
Nove oblike življenja
Upam, da se, če se s partnerjem ločujeta, ali pa sta se že ločila, trudita, da čim bolj zmanjšata negativni vpliv ločitve na otroka. Nekateri starši se odločajo za posebno obliko dogovora (ang. »birdnesting«), kjer otrok po ločitvi ves čas stanuje v istem domu, starši pa se v njem menjajo na nekaj dni. Otrok torej nima dveh domov, enega pri mami in drugega pri očetu, ampak se starši dogovorijo, da je nekaj dni v njihovem nekdanjem skupnem domu z otrokom mama, potem pa gre mama živet v drugo stanovanje in k otroku pride oče. To je sicer stvar odločitve posameznika, saj je logistično precej zapletena, a nekateri ločeni starši se vse bolj poslužujejo takšnega načina življenja. Ni važno, kakšen način življenja ustvarita vidva, dokler ta odgovarja vama in vajinim otrokom.
Ključno je medsebojno razumevanje
Bolj občutljivim otrokom včasih koristi obisk otroškega psihologa, s komer se lahko pogovorijo o svojih čustvih ob ločitvi, lahko pa jim koristi že reden pogovor s starši. Ključno pri vsem je, da se po svojih najboljših močeh zadržite, da ne govorite grdo o bivšem partnerju, predvsem ob navzočnosti otrok. Kot terapevtka srečujem veliko odraslih, ki še vedno zamerijo staršem, zaradi katerih so se počutili, kot da morajo po ločitvi izbirati stran. Drugi odrasli pa sploh nimajo nobenega odnosa z enim od staršev, saj se počutijo, kot da bodo zaradi odnosa z enim od staršev nelojalni do drugega starša. Vse to pa lahko vodi v dolgotrajno čustveno bolečino tako pri otrocih kot pri starših.
Da bodo otroci lažje preboleli ločitev, priporočamo našo knjigico Zakaj Lunina vila in Sončev princ ne živita skupaj. Zgodba, ki otroku pomaga razumeti, zakaj očka in mamica ne živita skupaj.
