Kako gre otrokom mater samohranilk?

Verjetno ni človeka, ki ne bi pomislil, da je otrokom, ki odraščajo z dvema staršema, lažje kot tistim, ki odraščajo z le enim izmed njih. A to ne drži nujno. Doktorica Bella DePaulo (Psychologytoday.com) v spodnjem članku priznava, kako je na podlagi novih dognanj spremenila svoj pogled na to.

Je množina res recept za uspeh?

»Mama in oče«. Ta pojem je v naših kulturnih fantazijah vedno na prvem mestu, ko je govora o sreči in zdravih otrocih. Preden sem prebrala izsledke znanstvenih raziskav, v katerih so med seboj primerjali otroke, ki so odrastli v različnih družinah, sem bila verjetno zagovornica dvostarševskih družin. Seveda se za tem skriva nekaj logike. Mar ni tako, da otroci, ki so vzgojeni s strani obeh staršev, prejemajo enkrat več ljubezni, pozornosti in preskrbe kot pa otroci, ki jih vzgaja samo en starš? In ali ni starševstvo, ki temelji na ljubezni med poročenima staršema, veliko boljše, kot pa ljubezen in podpora le enega izmed staršev?

Ko sem prebrala rezultate ameriške nacionalne raziskave, narejene med 22.000 najstniki, kjer je bila predmet obravnave zloraba prepovedanih substanc, nisem bila presenečena, da je bilo večje število zlorab med otroki mater samohranilk kot med otroki, ki so živeli z obema staršema. Kar me je presenetilo, je bilo dejstvo, da je bila razlika med prvimi in drugimi le okoli 1 %. Očitno dvojna mera ljubezni in dvojna pozornost le nista tako popoln recept za srečne otroke …

Kako pa je glede ocen v šoli ter odnosov s sorojenci in prijatelji?

Nekatere raziskave so našle odgovore tudi na ta vprašanja. V ameriškem nacionalnem reprezentativnem vzorcu različnih vrst gospodinjstev (gospodinjstva z dvema biološkima staršema, gospodinjstva z materami samohranilkami, gospodinjstva s posvojenimi otroki, gospodinjstva z mačeho ali očimom) ni bilo v tem pogledu opaziti nobenih razlik. Ni bilo pomembno, koliko staršev je bilo v gospodinjstvih ali če so bili odrasli v sorodu z otroki. Težave z ocenami v šoli ali slabi odnosi s prijatelji so bili prej posledica konfliktov v družini, močnih nestrinjanj med starši ali pogostih prepirov med starši in otroki. V nekaterih primerih so otroci, ki živijo z le enim izmed staršev, bolj prijateljski do drugih otrok, poleg tega pa preživijo več časa z drugimi ljudmi iz svoje razširjene družine kot otroci, katerih starši so poročeni.

Pomembna je močna socialna mreža

A če naj bi gospodinjstva z obema staršema otroku nudila dvakrat več vsega, kot tista z le enim, zakaj ne gre otrokom iz slednjih bolje, kot tistim iz prvih? In zakaj jim gre včasih celo slabše?

Okrog tega je kar nekaj dilem. Najprej se je potrebno zavedati, da nimajo vsi otroci, ki živijo v nuklearnih družinah, staršev, ki bi se jim popolnoma posvetili in da ni nujno, da v njihovem domu ni ne duha ne sluha o jezi ali prepirih. Zavedati se moramo na primer tega, da so v življenje otrok mater samohranilk vključeni tudi drugi pomembni odrasli. S tem ne mislim le na otroke, ki živijo s starimi starši, ampak tudi na tiste otroke, ki imajo ob sebi skrbne tete, strice, sosede, učitelje in družinske prijatelje.

Sociologi, ki so preučevali matere samohranilke različnih ras, razredov in spolnih usmerjenosti, so ugotovili, da svoje otroke le redko vzgajajo same. Ob strani jim namreč stoji široka mreža prijateljev, sorodnikov in sosedov, ki jim je še kako mar za njihove otroke in so že leta del njihovih življenj.

Stabilnost je seveda pomembna za otroke. Pomemben pa je tudi občutek zavedanja, da imaš ob sebi druge odrasle, ki verjamejo vate. Tiste, ki skrbijo zate, ne glede na to, kje se nahajaš.

Da bodo otroci lažje preboleli ločitev, priporočamo našo knjigico Zakaj Lunina vila in Sončev princ ne živita skupaj. Zgodba, ki otroku pomaga razumeti, zakaj očka in mamica ne živita skupaj.