Kako lahko prepiri med starši vplivajo na otroke

Po ločitvi je, še posebej če je ta nesporazumna, z nekdanjim partnerjem težko vzpostaviti dober odnos.

Po razhodu namreč ne moreš kar pozabiti na nekdaj ljubljeno osebo, še posebej, če sta svojo zvezo okronala z otroki – z ločitvijo ne prenehaš biti starš, ampak si starš celo življenje. Sama sem si na začetku kot verjetno večina drugih ločenih staršev težko predstavljala, da bom z nekdanjim partnerjem še kdaj uspela vzpostaviti komunikacijo, ki je ne bodo spremljali občutki jeze, krivde, strahu … A nama je s časom uspelo. Zato vsem ločenim staršem polagam na srce: zavoljo otroka se ne prepirajte, vsaj ne pred njim. Morda vam bo pri usmeritvi pomagal tudi spodnji članek, ki temelji na raziskavi Joan B. Kelly (Familycourt.gov.au), ki je raziskovala, kako lahko prepiri med starši po razhodu ali ločitvi vplivajo na otroke in mladostnike.

V družinah, kjer so prepiri in nesoglasja med starši pogosti, obstaja večje tveganje, da imajo otroci čustvene, družbene in vedenjske probleme, obenem pa tudi težave s koncentracijo in dosežki v izobraževanju.

Pogosti in napeti spori oziroma prepiranje med starši lahko pustijo negativne posledice tudi na otrokov občutek varnosti in gotovosti, kar lahko vpliva tako na njegov odnos s starši kot tudi na odnose z drugimi ljudmi. Otroci se poleg tega zaradi tovrstnih nesoglasij težje prilagajajo različnim situacijam in se krivijo za probleme, ki jih imajo starši.

»Kakovostno starševstvo« je tisto, ki otroku nudi stabilnost, toplino in čustveno podporo.

Spori v družinah po ločitvi

Zaradi razhoda staršev so spori med njimi sprva bolj pogosti in povezani z jezo, čeprav v nekaterih družinah po ločitvi postanejo redkejši, ker se starši ne videvajo več redno. Stopnja konfliktov med starši pogosto občutno upade v dveh do treh letih po razhodu, v približno 10 % družin pa še vedno ostaja visoka.

Raziskava jr pokazale, da imajo otroci po razhodu staršev v primerjavi z otroki, katerih starši se niso razšli, dvakrat večjo možnost za nastanek čustvenih, družbenih, vedenjskih in izobraževalnih problemov. Ti problemi pa lahko vplivajo na otrokovo sposobnost spoprijemanja z razhodom oziroma ločitvijo staršev.

Prepiri med starši, ki se odvijajo še dolgo po njihovi ločitvi, imajo najslabši vpliv na otroka takrat, ko starši prek otrok izražajo svojo jezo in sovražnost. Otroci, ki se znajdejo »na sredini« med obema staršema, imajo tako več možnosti, da postanejo jezni, pod pritiskom, depresivni in zaskrbljeni in imajo zaradi tega slabše odnose s svojimi starši in drugimi otroki, ki takšnega družinskega okolja ne poznajo.

Problematično obnašanje staršev

Nekateri starši se po razhodu zaradi prizadetosti obnašajo različno.

Otrokom najbolj škodujejo spodnja dejanja, zato se jih je potrebno izogibati:

• pričakovanja, da bodo drugemu staršu prenesli sovražna sporočila,
• vsiljivo poizvedovanje o drugemu staršu,
• ustvarjanje potrebe pri otroku, da skriva določene informacije,
• ustvarjanje potrebe pri otroku, da skriva pozitivna čustva do drugega starša,
• poniževanje drugega starša v prisotnosti otroka.

Otroci se morajo počutiti sposobne odkrito govoriti o svojih življenjih v obeh domovih in ob tem ne čutiti, da se le-to od njih zahteva. Prav tako se morajo počutiti varno, ko izražajo svoja čustva, ne glede na to, s katerim staršem se nahajajo v danem trenutku.

Drugi dejavniki, ki lahko negativno vplivajo na otrokovo prilagajanje razhodu staršev so:

• psihološko prilagajanje staršem po ločitvi,
• kvaliteta in tip starševske vzgoje,
• odnos med starši in otroki,
• izguba oziroma prenehanje odnosa z otroku ljubo osebo,
• spremembe v družinski strukturi, kot na primer prihod nove osebe v otrokovo življenje,
• zmanjšanje finančnih sredstev.

»Varovalni faktorji«

Dosledno in mirno reševanje sporov med starši dokazano pozitivno vpliva na otroke in jih ščiti pred negativnimi posledicami zaradi razhoda oziroma ločitve.

Drugi »varovalni faktorji« za otroke po ločitvi vključujejo:

• pozitiven, topel in skrben odnos z vsaj enim, še bolje z obema aktivno vključenima staršema,
• pozitiven odnos z brati in sestrami.

Najbolj pomembno je, da otroku zagotovite okolje, v katerem se bo počutil fizično in psihično varen.

Da boste otrokom lažje razložili, zakaj očka in mamica ne živita skupaj, vam priporočamo našo knjigico Zakaj Linina vila in Sončev princ ne živita skupaj?