Zakaj vsak ločen starš kdaj zamoči (in zakaj to ni nič hudega)

Vsak starš se ob ločitvi sooča z različnimi strahovi, najhujši pa je strah, da česa ne bo naredil prav. Svojemu otroku želiš le najboljše, a kaj, ko včasih ne veš, kaj to »najboljše« je. Še danes se tudi sama mnogokrat sprašujem, kaj je najboljše, kar lahko naredim za svojo hčer. Kako naj jo vzgojim v samostojno, pošteno in ljubečo osebo ter usmerim na pravo življenjsko pot, ki ne bo zaznamovana z ločitvijo njenih staršev? Še vedno iščem odgovore. Vsak dan znova se učim na lastnih napakah in vsak dan znova se trudim, da jih odpravim. Pri tem mi pomagajo tudi prijazni nasveti strokovnjakov, kot je Kate Scharff (Huffingtonpost). Morda lahko pomagajo tudi vam. In ne pozabite - vsak starš dela napake; pa ne zato, ker mu ne bi bilo mar, ampak ravno zato, ker mu je.

»Ali bom zmožen zaščititi svojega otroka? Ali lahko kako omilim njegovo bolečino?«

Če ste ločen starš, ti prvotni strahovi ob ločitvi prevladujejo v vaših mislih in se naseljujejo v vaših sanjah. Še posebno, če vidite, da so zaradi preobrata v družini v težavah drugi, si želite situacijo na vsak način popraviti.

A konec koncev ste le človek.

Starševstvo je v osnovi niz ugibanj in sprotnih popravkov. Biti starš med ločitvijo pa je nekako tako, kot da bi poskušal naslikati mirno življenje v nevihti. Kot občutljivo krmarjenje med bolečino in kaosom.

Postavljanje otrok in njihovih čustev na prvo mesto medtem, ko ste med ločitvijo sami čustveno ranljivi, je zelo težko. Še posebno na začetku. Že eno samo neprijetno sporočilo vašega bivšega partnerja vas lahko hitro vrže iz tira.

Čisto običajno je, da se najbolj pogoste starševske napake po razhodu zgodijo, ko se starši nahajajo v t.i. »post-razhodni« stiski. To sem imela v mislih, ko sem slabe občutke in možne trenutke slabosti, ki se jim je najbolje v največji meri izogibati, razvrščala na spodnji seznam:

Slab občutek št. 1: Strah pred ločitvijo od otrok

Pogosti trenutki slabosti:

Lepljivo slovo: Vaš otrok se mora zavedati, da ima vaš blagoslov in zaupanje vanj, ko se odpravlja k drugemu staršu. Če zavlačujete s poslavljanjem in tožite, kako ga boste pogrešali in podobno, lahko s tem naredite več slabega kot dobrega. Vaš sicer stabilen otrok lahko kaj hitro postane nervozen in napet.

Preveč klicev/sporočil: Z otrokom boste hoteli biti v rednem stiku, še posebej, če je še majhen, ali pa če doslej še niste nikoli bili dlje časa narazen. In prav je da ste v stiku; nekaterim otrokom redni nadzor koristi, saj s tem lahko ustvarite koristen čustveni most. A preden ga pokličete, ali mu pošljete sporočilo, se vprašajte – »Kdo potrebuje ta klic, jaz ali on?«.

Veliko otrok se z ločitvijo od staršev spopada tako, da misli na starše začasno raje nadomesti z osredotočanjem na stvari, ki se dogajajo v danem trenutku. Premislite, ali lahko redna komunikacija z otrokom prekine njegovo strategijo spopadanja z ločitvijo od vas.

Slab občutek št. 2: Osamljenost

Pogosti trenutki slabosti:

Zanašanje na starejše otroke: Z ločitvijo ste izgubili svojega prijatelja in zaupnika. Zaskrbljen najstnik zato lahko predstavlja vabljiv nadomestek za bivšega partnerja, in morda vas bo vaš otrok želel razveseliti ter poskrbeti za vas, ali pa bo želel igrati vlogo odraslega. A fokus najstnika morda biti usmerjen drugam (v šolo, aktivnosti, prijatelje), saj lahko v tem občutljivem obdobju začnejo trpeti, če je meja med staršem in otrokom zabrisana. Tolažbo raje iščite pri drugih odraslih.

Ravnanje z mlajšimi otroki kot z dojenčki: Popolnoma podpiram telesno izkazovanje naklonjenosti; vaš otrok zdaj potrebuje tolažbo bolj kot kdaj koli prej. A pretiravanje z objemi in poljubi, posedanje otroka v naročje, ko je ta že sposoben sedeti sam v svojem stolu, deljenje postelje ob katerikoli starosti … Ta dejanja vodijo vaše čustvene potrebe. S takšnimi dejanji, namesto običajnega izkazovanja ljubezni, lahko otroka zmedete, lahko pa celo občuti tesnobo in nazaduje v razvoju.

Slab občutek št. 3: Jeza na bivšega partnerja

Pogosti trenutki slabosti:

Izkazovanje malodušja pred otroki: Ne pozabite, da so otroci zelo pametni in opazujejo vsak vaš gib – če boste ob omembi bivšega partnerja zavijali z očmi ali nezadovoljno godrnjali, bodo to opazili.

Blatenje bivšega partnerja: Od časa od časa si boste želeli dati duška in vsem povedati, kakšen človek je vaš bivši partner ali kaj je naredil. A vedite, da boste s tem, ko boste v svojem družbenem krogu razlagali svojo stran zgodbe in grdo govorili o bivšem partnerju, škodili predvsem sebi.

Slab občutek št. 4: Izgubljanje nadzora nad življenjem otrok

Pogosti trenutki slabosti:

Zaslišanje: Če ne prej, ste prvič izgubili nadzor nad otrokovimi življenjskimi izkušnjami prvič, ko ste ga peljali v dnevno varstvo. Že takrat ste se verjetno počutili čudno, zdaj pa se verjetno še bolj. Ni mi treba razlagati razlike med tem, če vprašate sina ali hči, če se je pri drugemu staršu imel lepo, ali pa, če je »samo« gledal televizijo ves čas. Naj bodo vaša vprašanja vedno zastavljena v pozitivnem smislu.

Norenje po tem, ko ste otroka peljali k bivšemu partnerju: Včasih se bo vaš otrok domov vrnil s slabimi vestmi. Tudi, če boste začutili, da je vaš krvni tlak kar naenkrat močno narasel, tega otroku ne pokažite in ne tecite klicat bivšega partnerja. Te stvari urejajte kasneje, ko boste umirjeni in sami.

Kljub temu, da imam veliko strokovnega znanja, sem tudi sama zagrešila vse zgornje napake, pa še kakšno več. Zato je po mojem mnenju vsak (ločen) starš, ki ne prizna, da je že kdaj zamočil, kvečjemu preveč osramočen, da bi to priznal.

A povem vam dobro novico;

Če želite izboljšati svoje starševske spretnosti po ločitvi, verjemite, da vam bo to uspelo!

Že samo dejstvo, da jih želite izboljšati, pomeni, da delate prav. Dejstvo, da želite svoje čustvene potrebe ločiti od potreb svojih otrok, si zasluži ogromno starševskih točk.

Uspelo vam bo!